Mehanizem detergentnega delovanja čistilnih sredstev za kovine na vodni osnovi

Pralni učinek čistila za kovine na vodni osnovi se doseže z lastnostmi površinsko aktivnih snovi, kot so omočenje, penetracija, emulgiranje, disperzija in solubilizacija. Natančneje: (1) Mehanizem omočenja. Hidrofobna skupina površinsko aktivne snovi v raztopini čistilnega sredstva se združi z molekulami maščobe na kovinski površini, da zmanjša površinsko napetost med oljnim madežem in kovinsko površino, tako da se oprijem med oljnim madežem in kovino zmanjša in odstrani pod vplivom mehanske sile in pretoka vode; (2) mehanizem penetracije. Med postopkom čiščenja površinsko aktivna snov difundira v umazanijo s penetracijo, kar dodatno nabrekne, zmehča in zrahlja oljni madež ter se pod vplivom mehanske sile odvali in odpade; (3) Mehanizem emulgiranja in disperzije. Med postopkom pranja pod vplivom mehanske sile površinsko aktivna snov v pralni tekočini emulgira umazanijo na kovinski površini, umazanija pa se pod vplivom mehanske sile ali drugih sestavin dispergira in suspendira v vodni raztopini. (4) Mehanizem solubilizacije. Ko je koncentracija površinsko aktivne snovi v čistilni raztopini večja od kritične micelne koncentracije (CMC), se maščoba in organske snovi raztopijo v različni stopnji. (5) Sinergijski čistilni učinek. Čistilnim sredstvom na vodni osnovi se običajno dodajajo različni dodatki. Ti imajo predvsem vlogo pri kompleksiranju ali keliranju, mehčanju trde vode in preprečevanju ponovnega odlaganja v sistemu.